Zimsko branje

Priznam, da se mi je pri naslovu skoraj zatipkalo, da bi napisala zimsko spanje (katerega se ne bi branila). Je pa dejstvo, da tako za branje kot za spanje potrebujemo čas. Strastni bralci vemo, da potrebujemo vsaj nekaj minut, ur na dan tudi brati, pa če smo še tako zaposleni. Radi beremo in pika. Vseeno pa sezname knjig za branje sestavljamo predvsem pred poletjem, kot da je to edini čas na voljo za branje?

Zakaj bi bralne sezname delali samo poleti, ko pa beremo skozi vse leto?

V poplavi knjig, novo izdanih kot tudi vsej zakladnici staro izdanih, se težko odločim, katero knjigo bom prebrala. Bi rajši prebrala knjigo, ki je še nisem prebrala ali takšno, ki sem jo že prebrala, a se mi je tako vtisnila v zavest, da bi jo srčno rada še enkrat? Pri taki dilemi se moram vsakič znova sprijazniti, da vseh knjig ne bom nikoli mogla prebrati (ne, še vedno nočem obupati :) ).

Trenutno seznam mojega branja vključuje predvsem študijsko literaturo za esej, vseeno, ali pa mogoče prav zaradi tega, pa se poigravam z idejo, da bi se z branjem zakopala v preteklost. Natančneje v obdobje realizma.

Da bi ponovno prebrala Tolstoja (čeprav sem Ano Karenino brala kar dve leti, seveda v dolgih presledkih in s stotine prebranimi knjigami vmes). Da bi ponovno prebrala Gogoljev Plašč (kaj ni to zgodba, ki si zasluži ponovnega branja?) ali pa Balzaca? V misli se mi vsiljuje tudi Dickens, ki ga nikoli nisem zares brala. In Dostojevski, Puškin?

Zelo izrazito me bralne želje napeljujejo na evropski realizem, ki  mi je še vedno najljubše literarno obdobje. Morda zato, ker je pod pretvezo realnosti veliko bolj romantičen od romantike. 

Kaj pa je na vašem seznamu zimskega branja?