Kako pisati razlagalni esej

Predmetni izpitni katalog za splošno maturo za slovenščino določa, da pri pisanju razlagalnega eseja dijak dokaže svojo zmožnost interpretacije književnih del, in sicer tako, da izraža svoje doživljanje, razumevanje, aktualizacijo in vrednotenje besedil.

Več o tem smo pisali v tejle objavi, tokrat pa se bomo posvetili samemu tipu razlagalnega oziroma interpretativnega eseja, kaj lahko na maturitetnem izpitu pričakujete in kako se pisanja razpravljalnega eseja lahko lotite.

Primer, ki ga bomo obravnavali je primer, ne dejanska tema, ki jo lahko pričakujete na izpitu, vsekakor pa bo dobra vaja, da boste na izpitu, še posebej če ste napotkom za pisanje eseja sledili do zdaj, znali pisati o kateri koli temi, ki jo boste dobili.

Kot že samo ime pove, razlagalni esej od vas zahteva, da razlagate krajše književno besedilo. To pa zajema razlago vašega doživljanja besedila, se pravi, da ste pri pisanju veliko bolj osebni, to osebno doživljanje besedila pa znate tudi izraziti, pojasniti in utemeljiti, hkrati pa besedilo tudi vrednotiti. Prav tako boste razlagalni esej pisali lažje, če boste dobro poznavali literarno teorijo, saj je pri tem tipu eseja potrebno besedilo ne le vsebinsko, temveč tudi slogovno opredeliti.

Na samem izpitu boste za razpravljalni esej dobili odlomek iz izbranega literarnega dela in do pet smernic, kako vsebinsko esej zastaviti. To tudi pomeni, da boste svojemu eseju morali naslov postaviti sami. Čeprav so načini pisanja lahko različni, saj so interpretacije in s tem doživljanje literarnega besedila različne, pa naj vam bodo to smernice, da v svojem razmišljanju ne zaidete od predlagane teme.

Primer: 

Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi (odlomek)
Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi, Zbrani spisi, Peti zvezek, Ljubljana, Nova Založba, 1927, str.  18 – 21.

ŽUPNIK. Kako ste blagi! Vsak kozarec vina, ki ga darujete siromaku, Vam bo nekdaj stoterno povrnjen.

KANTOR. Vedro za kozarec. (Trčita s kozarcema.) Na Vaše zdravje!

ŽUPNIK. Na Vaše, naš poslanec!

KANTOR: V suknji ga še nimam, poslanstva. – (Vstane.) Jaz ne vem, da je meni vsaka stvar tako strahovito težka, pot do najbližjega cilja tako dolga! Kar se drugim ljudem, ki so slabši in bojazljivejši od mene, kar tako posreči, je zame skoro nedosežno: razmakniti moram prej devetero zidov… Nekaj ostudnega, strašnega je med mano in zadnjim ciljem… kakor velika senca hodi pred mano. Jaz ne morem svobodno, brezskrbno poseči po stvari, ki bi jo rad; pravijo, da kradem, da sem brutalen … In tako je naposled res treba, da je človek okruten, ko mu je potlej žal; ali česar zlepa ne doseže, to je pač treba, da doseže zgrda. Jaz vem, da nisem  bil zmirom blag in oblizan in obziren – ali kakšni so drugi? Kdor kaj pridobi, oškoduje svojega soseda. Na cesti ne leži ne bogastvo, ne oblast, vse to je v suknjah drugih ljudi. Pravijo, da sem se bil obogatil na brutalen način, - rad bi vedel, kako bogaté drugi!

ŽUPNIK. Je že tako božja volja, da so na eni strani premožni, na drugi pa siromašni ljudje! Ničesar Vam ne morejo očitati.

KANTOR. Ničesar ne, da! To je samo odločnost in moč: kdor je močan, hodi navzgor, bojazljivci in slabiči drsajo navzdol. Ničesar mi ne morejo očitati, ali vendar mi očitajo, - to je tista senca, ki hodi pred meno. – Pri tejle priči Vam dam svoje kraljestvo, če mi pokažete človeka, ki bi dejal za mojim hrbtom, da sem pošten, da nisem ne krade, ne ubijal.

ŽUPNIK. Gospod Kantor! –

KANTOR. Glejte, spravil sem Vas v zadrego. Ko sem bil v mestu in sem govoril z ljudmi zaradi volitev, ali veste, kako so me gledali? Kakor da bi bil prišel naravnost izpod vislic. Ne vem, če bi mi bil kdo ponudil roko, da bi je ne bil iztegnil sam…

ŽUPNIK (obotavljaje, neodločno). Vsak človek ima sovražnikov, vsak človek…

KANTOR. Povejte mi naravnost: kadar Vas povprašajo, ali boste odgovorili z lahko vestjo: »Kantor je poštenjak in nobene pege ni na njegovem življenju«?

ŽUPNIK (vstane, iztegne roko).  Od danes naprej , gospod Kantor, z lahko vestjó.

KANTOR (ne prime roke, toči; pomolči nekoliko, potem  hladno, s komaj vidnim nasmehom na ustnicah). Hvala! –

ŽUPNIK (hitro).  Ne… gospod Kantor … ne … nisem mislil tako … Prepričan sem bil zmirom.

KANTOR. Mislili ste to, kar je v zraku, kar mislijo vsi: da sem si bil prisleparil, skradel svoje bogastvo. To ste mislili.

ŽUPNIK. O … ne, ne gospod Kantor … ne, ne! Kako bi mogel potem zahtevati od Vas, da bi mi postavili farovž na svoje stroške … in hlev … Da povem po pravici … tudi do mene so že prišle tiste govorice …

KANTOR (sede, pazljivo, srepo). Katere?

ŽUPNIK. Jaz se nisem menil zanje –

KANTOR. Katere govorice?

ŽUPNIK (séde, tišje, obotavljaje).  Zaradi Martina Kantorja, Vašega bratranca …

KANTOR (nestrpno, se skloni naprej). No? Kaj pa je bilo z njim?

ŽUPNIK (počasi zamahne). I … no … da ste se polastili njegovega premoženja … da ste oškodovali njegovo hčer…

KANTOR. In kaj še?

ŽUPNIK (začuden). Nič drugega…

KANTOR (kakor da bi se oddahnil, mirnejše, skoro veselo). Da sem se polastil njegovega premoženja! Saj se pač spominjate, kakšno je bilo to premoženje… treba je bilo čisto znova začeti… Opekarnica, pivovarnica in vse skupaj ni bilo takrat pol solda vredno. Naj počiva v miru, - pijanec je bil in le sreča za njegovo hčer, da je umrl… nič drugega mi ne očitajo, pravite?

ŽUPNIK (v zadregi, začuden). O – nič!

KANTOR. No, na Vaše zdravje, gospod župnik. – (Pije.) Da bi le vsak lahko kradel, kakor jaz! Pijanec je bil in ko bi za časa ne bil umrl, bi bila njegova hči danes bosa in naga.

ŽUPNIK (se nasloni, z drugim glasom, da bi prekinil razgovor). Pravijo, da mislite v klošter z njo.

KANTOR. Bolehna je, tišči se v kotu in premišljuje, čisto kot njen oče. In če jo vidijo tako bledo, suhotno, plašljivo – precej kažejo name, jeroba: »Okradel jo je in zdaj jo sovraži!« Povem Vam naravnost, da se je skoro bojim.

ŽUPNIK. Ljudje so hudobni.

KANTOR. Tam bo živela v miru: zadovoljna bo i n tudi jaz bom zadovoljen. (Gre proti domači sobi, govori vanjo.) Hana! Pokliči Nino dol! – (Se vrne.) Dal bi jo bil v kakšno šolo – pa ko je zmirom bolehna, čemu bi jo mučil brez potrebe? (Zunaj se zasliši otroški krik.)

Kantor je vaški veljak, ki med sovaščani ni najbolj priljubljen. Umestite odlomek v dogajalni prostor in čas. Kakšen je odnos župnika do Kantorja v odlomku? Mu je naklonjen ali se le želi okoristiti? Kakšen je odnos drugih prebivalcev trga? Maks Krnec je edini, ki se Kantorju zoperstavi, mu predoči njegove grehe? Katere grehe mu ima očitati? Ali kralj na koncu propade ali še močneje zavlada? Utemeljite svojo odločitev.

Najprej natančno preberite odlomek in navodila za pisanje eseja. Pisanja razlagalnega eseja se boste lotili, če ste dramo zelo dobro prebrali, predvsem pa, če so se vam ob branju odlomka utrnili posebni občutki, doživljanja. Če vas je vsebina odlomka pustila hladne in ob branju niste občutili ničesar ali so ti občutki medli in vas ne navdihnejo, potem je boljše, da na izpitu izberete razpravljalni esej. 

V odlomku si označite besede, ki so se vas najbolj dotaknile. V navodilih si lahko podčrtate ključne besede, ki vas bodo usmerjale pri pisanju, predvsem pa vas opominjale, o čem pisati. 

Ko dobro preberete odlomek in navodila, se lotite osnutka. Najlažje se boste držali zastavljene teme, če si boste odgovorili na posamezne postavke navodil.

→ Kantor je vaški veljak, ki med sovaščani ni najbolj priljubljen. Umestite odlomek v dogajalni prostor in čas.

Odlomek umestite v dogajalni prostor in čas, tako da predstavite ključne elemente dogajanja, v katerem dejanju se odlomek nahaja, dogodke, ki vodijo do pogovora med Kantorjem in župnikom in kaj sledi. Pojasnite tudi okoliščine, ki so vodile do trenutka, opisanega v odlomku.

→ Kakšen je odnos župnika do Kantorja v odlomku? Mu je naklonjen ali se le želi okoristiti

Opišite odnos, vedenje župnika do Kantorja. Ali je ta pristen ali se za njim skrivajo drugi načrti? Pojasnite kakšne namere vodijo župnika, da Kantorju nameni svojo podporo. Pojasnite ali je bil župnik Kantorju od nekdaj tako naklonjen. Utemeljite svoje stališče. Lahko predstavite tudi kritični pogled na vedenje župnika in zakaj se vam zdi takšno vedenje od župnika neprimerno ali primerno. Opišete lahko tudi, kakšne vrednote mora imeti župnik kot javna oseba.

→ Kakšen je odnos drugih prebivalcev trga

Kot ste pred tem opisali odnos župnika do Kantorja, na tem mestu opišite tudi odnos drugih prebivalcev trga do samooklicanega kralja. Opišite, kakšno je splošno vzdušje na trgu. 

→ Maks Krnec je edini, ki se Kantorju zoperstavi, mu predoči njegove grehe? Katere grehe mu ima očitati?

Na kratko predstavite Maksa Krneca, njegove lastnosti in vrednote ter za kaj se zavzema. Opišite, kaj očita Kantorju.

→ Ali kralj na koncu propade ali še močneje zavlada? Utemeljite svojo odločitev. 

Opredelite se do vprašanja in nato utemeljite svojo odločitev. Navedite razloge za svojo odločitev.


Z odgovori na postavke navodil boste dobili smernice za pisanje eseja. Odgovore si zapišite v alinejah, v obliki miselnega vzorca ali na kakršen koli drug način, ki vam bo najlažje služil za nadaljnje pisanje. 

Smernice iz navodil so vam lahko vodilo za zgradbo jedra, se pravi da boste vsako postavko obravnavali v svojem odstavku.

Ker pa je za esej pomembno, da deluje kot smiselna celota in ne samo kot skupek nepovezanih idej, je pomembno, da svoje misli, stališča, smiselno povežete, da se misli skozi besedilo eseja razvijajo, druga drugo potrjujejo, dokazujejo in se nazadnje zaokrožijo v zaključku.

Povezanost boste najlažje dosegli, če boste svoje občutke, razmišljanja oblikovali na način, da si bodo smiselno sledile. Izogibajte se preskakovanju misli, stališč. In če eno misel že opišete v enem odstavku, je ne ponavljajte v drugem, razen če vam služi kot argument drugemu stališču.

Kako bi vi napisali razlagalni esej? Vse pisne izdelke, ki jih boste napisali na podlagi zgornjega primera razpravljalnega eseja, lahko do 25. 4. pošljete na literarnica@gmail.com. Na vašo željo vam bom podala opisno oceno s predlogi, kako besedilo še izboljšati.